Komentar Domovina.je

VEČ ...|20. 5. 2024
Mateja Peršolja: Starši in učitelji smo zgled prihodnosti družbe

V zadnjem času sem imela priložnost srečati nekaj staršev, ki si za svojega otroka želijo boljše šole ali imajo željo po vpisu otroka v najboljšo šolo in imajo pomisleke o kakovosti javnih šol.

Mateja Peršolja: Starši in učitelji smo zgled prihodnosti družbe

V zadnjem času sem imela priložnost srečati nekaj staršev, ki si za svojega otroka želijo boljše šole ali imajo željo po vpisu otroka v najboljšo šolo in imajo pomisleke o kakovosti javnih šol.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Mateja Peršolja: Starši in učitelji smo zgled prihodnosti družbe

V zadnjem času sem imela priložnost srečati nekaj staršev, ki si za svojega otroka želijo boljše šole ali imajo željo po vpisu otroka v najboljšo šolo in imajo pomisleke o kakovosti javnih šol.

VEČ ...|20. 5. 2024
Mateja Peršolja: Starši in učitelji smo zgled prihodnosti družbe

V zadnjem času sem imela priložnost srečati nekaj staršev, ki si za svojega otroka želijo boljše šole ali imajo željo po vpisu otroka v najboljšo šolo in imajo pomisleke o kakovosti javnih šol.

Mateja Peršolja

komentarpolitikadružba

Komentar Časnik.si

VEČ ...|3. 1. 2024
Mateja Peršolja: V kašnem okolju in družbi si želim živeti?

V današnji epizodi govorimo o želenem okolju in družbi. Želimo si več zaupanja, sodelovanja in vzajemnega spoštovanja. Potrebujemo organizacijo usmerjeno v sodelovanje, namesto apatičnosti in nemotiviranosti. Prizadevajmo si za rast skozi drugačnost pogledov in priznavanje dosežkov drugih. Skupaj ustvarimo boljše okolje za prihodnost.

Mateja Peršolja: V kašnem okolju in družbi si želim živeti?

V današnji epizodi govorimo o želenem okolju in družbi. Želimo si več zaupanja, sodelovanja in vzajemnega spoštovanja. Potrebujemo organizacijo usmerjeno v sodelovanje, namesto apatičnosti in nemotiviranosti. Prizadevajmo si za rast skozi drugačnost pogledov in priznavanje dosežkov drugih. Skupaj ustvarimo boljše okolje za prihodnost.

komentarželeno okoljedružbazaupanjesodelovanjevzajemno spoštovanjeorganizacijaapatičnostnemotiviranostrastdrugačnost pogledovpriznavanje dosežkov

Komentar Časnik.si

Mateja Peršolja: V kašnem okolju in družbi si želim živeti?

V današnji epizodi govorimo o želenem okolju in družbi. Želimo si več zaupanja, sodelovanja in vzajemnega spoštovanja. Potrebujemo organizacijo usmerjeno v sodelovanje, namesto apatičnosti in nemotiviranosti. Prizadevajmo si za rast skozi drugačnost pogledov in priznavanje dosežkov drugih. Skupaj ustvarimo boljše okolje za prihodnost.

VEČ ...|3. 1. 2024
Mateja Peršolja: V kašnem okolju in družbi si želim živeti?

V današnji epizodi govorimo o želenem okolju in družbi. Želimo si več zaupanja, sodelovanja in vzajemnega spoštovanja. Potrebujemo organizacijo usmerjeno v sodelovanje, namesto apatičnosti in nemotiviranosti. Prizadevajmo si za rast skozi drugačnost pogledov in priznavanje dosežkov drugih. Skupaj ustvarimo boljše okolje za prihodnost.

Mateja Peršolja

komentarželeno okoljedružbazaupanjesodelovanjevzajemno spoštovanjeorganizacijaapatičnostnemotiviranostrastdrugačnost pogledovpriznavanje dosežkov

Komentar Časnik.si

VEČ ...|1. 2. 2023
Mateja Pršolja: Kdaj se bomo mi soočili s post-covidnim sindromom v šolah?

Avtorica v komentarju predstavi svoje razmišljanje o tem, kaj se po epidemiji dogaja z otroki v šolskih klopeh. Pestijo jih ocenjevanja in prehiter tempo učenja, ki mu zaradi pomanjkanja razlage niso zmožni slediti. Zato se znajdejo v stiskah, ki se odražajo tudi v nasilnem in nestrpnem vedenju ali samodestruktivnih vzgibih. Peršolja meni, da bi si za zgled pri reševanju tovrstnih težav morali vzeti skandinavske države, ki v ospredje ne postavljajo več učnih načrtov, ampak krepijo socialno-emocionalne veščine.

Mateja Pršolja: Kdaj se bomo mi soočili s post-covidnim sindromom v šolah?

Avtorica v komentarju predstavi svoje razmišljanje o tem, kaj se po epidemiji dogaja z otroki v šolskih klopeh. Pestijo jih ocenjevanja in prehiter tempo učenja, ki mu zaradi pomanjkanja razlage niso zmožni slediti. Zato se znajdejo v stiskah, ki se odražajo tudi v nasilnem in nestrpnem vedenju ali samodestruktivnih vzgibih. Peršolja meni, da bi si za zgled pri reševanju tovrstnih težav morali vzeti skandinavske države, ki v ospredje ne postavljajo več učnih načrtov, ampak krepijo socialno-emocionalne veščine.

komentaršolakoronavirus

Komentar Časnik.si

Mateja Pršolja: Kdaj se bomo mi soočili s post-covidnim sindromom v šolah?

Avtorica v komentarju predstavi svoje razmišljanje o tem, kaj se po epidemiji dogaja z otroki v šolskih klopeh. Pestijo jih ocenjevanja in prehiter tempo učenja, ki mu zaradi pomanjkanja razlage niso zmožni slediti. Zato se znajdejo v stiskah, ki se odražajo tudi v nasilnem in nestrpnem vedenju ali samodestruktivnih vzgibih. Peršolja meni, da bi si za zgled pri reševanju tovrstnih težav morali vzeti skandinavske države, ki v ospredje ne postavljajo več učnih načrtov, ampak krepijo socialno-emocionalne veščine.

VEČ ...|1. 2. 2023
Mateja Pršolja: Kdaj se bomo mi soočili s post-covidnim sindromom v šolah?

Avtorica v komentarju predstavi svoje razmišljanje o tem, kaj se po epidemiji dogaja z otroki v šolskih klopeh. Pestijo jih ocenjevanja in prehiter tempo učenja, ki mu zaradi pomanjkanja razlage niso zmožni slediti. Zato se znajdejo v stiskah, ki se odražajo tudi v nasilnem in nestrpnem vedenju ali samodestruktivnih vzgibih. Peršolja meni, da bi si za zgled pri reševanju tovrstnih težav morali vzeti skandinavske države, ki v ospredje ne postavljajo več učnih načrtov, ampak krepijo socialno-emocionalne veščine.

Mateja Peršolja

komentaršolakoronavirus

Komentar Časnik.si

VEČ ...|17. 8. 2022
Mateja Peršolja: O šoli in sistemu v družbi, ki podpira povprečnega človeka

Avtorica v komentarju razmišlja o tem, kakšno šolo si želi in soustvarja: tako, kjer se učenci samouresničijo, celostno izrazijo, rastejo tako v znanju kot osebnostno, kjer delajo srčni in usposobljeni učitelji. Opisuje občutke nesprejetosti zato, ker je kot učiteljica matematike želela delati drugače, po svoje, več; dokler ni našla šole in ravnateljice, ki je zmogla videti njen prispevek. Poudarja, da bomo zmagali, ko se drug ob drugem ne bomo počutili ogrožene, ampak bomo drug nad drugim navdušeni; saj, ko zmaga eden, zmagamo vsi.

Mateja Peršolja: O šoli in sistemu v družbi, ki podpira povprečnega človeka

Avtorica v komentarju razmišlja o tem, kakšno šolo si želi in soustvarja: tako, kjer se učenci samouresničijo, celostno izrazijo, rastejo tako v znanju kot osebnostno, kjer delajo srčni in usposobljeni učitelji. Opisuje občutke nesprejetosti zato, ker je kot učiteljica matematike želela delati drugače, po svoje, več; dokler ni našla šole in ravnateljice, ki je zmogla videti njen prispevek. Poudarja, da bomo zmagali, ko se drug ob drugem ne bomo počutili ogrožene, ampak bomo drug nad drugim navdušeni; saj, ko zmaga eden, zmagamo vsi.

komentaršolazaupanjeodgovornostsamoiniciativapodpora

Komentar Časnik.si

Mateja Peršolja: O šoli in sistemu v družbi, ki podpira povprečnega človeka

Avtorica v komentarju razmišlja o tem, kakšno šolo si želi in soustvarja: tako, kjer se učenci samouresničijo, celostno izrazijo, rastejo tako v znanju kot osebnostno, kjer delajo srčni in usposobljeni učitelji. Opisuje občutke nesprejetosti zato, ker je kot učiteljica matematike želela delati drugače, po svoje, več; dokler ni našla šole in ravnateljice, ki je zmogla videti njen prispevek. Poudarja, da bomo zmagali, ko se drug ob drugem ne bomo počutili ogrožene, ampak bomo drug nad drugim navdušeni; saj, ko zmaga eden, zmagamo vsi.

VEČ ...|17. 8. 2022
Mateja Peršolja: O šoli in sistemu v družbi, ki podpira povprečnega človeka

Avtorica v komentarju razmišlja o tem, kakšno šolo si želi in soustvarja: tako, kjer se učenci samouresničijo, celostno izrazijo, rastejo tako v znanju kot osebnostno, kjer delajo srčni in usposobljeni učitelji. Opisuje občutke nesprejetosti zato, ker je kot učiteljica matematike želela delati drugače, po svoje, več; dokler ni našla šole in ravnateljice, ki je zmogla videti njen prispevek. Poudarja, da bomo zmagali, ko se drug ob drugem ne bomo počutili ogrožene, ampak bomo drug nad drugim navdušeni; saj, ko zmaga eden, zmagamo vsi.

Mateja Peršolja

komentaršolazaupanjeodgovornostsamoiniciativapodpora

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|30. 6. 2025
Gosta dr. Helena Jaklitsch in dr. Renato Podbersič

Gosta oddaje Spoznanje več, predsodek manj, sta bila zgodovinarja mlajše generacije dr. Renato Podbersič mlajši in dr. Helena Jaklitsch. Ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev, smo komentirali obeležitev teh dogodkov, se dotaknili pobude pokopa nepokopanih žrtev revolucije in omenili tudi nekatere izstopajoče dogodke, ki dajejo upanje za prihodnost.

Gosta dr. Helena Jaklitsch in dr. Renato Podbersič

Gosta oddaje Spoznanje več, predsodek manj, sta bila zgodovinarja mlajše generacije dr. Renato Podbersič mlajši in dr. Helena Jaklitsch. Ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev, smo komentirali obeležitev teh dogodkov, se dotaknili pobude pokopa nepokopanih žrtev revolucije in omenili tudi nekatere izstopajoče dogodke, ki dajejo upanje za prihodnost.

Radio Ognjišče

politikaRenato PodbersičHelena Jaklitsch

Naš gost

VEČ ...|28. 6. 2025
Dr. Marija Strojnik, znanstvenica

Prof. dr. Marija Strojnik (Scholl) razvija tehnike optičnega inženiringa, vključno z infrardečimi in interferometričnimi metodami v podporo rešitvam različnih izzivov. Eden izmed teh je predlog za iskanje planetov zunaj našega sončnega sistema. Je prva ženska, ki je doktorirala na Fakulteti za optično znanost Univerze v Arizoni. Magistrirala je iz fizike, optike in inženiringa. Je častna članica več organizacij, od letos tudi Inženirske akademije Slovenije. Prejela je nagrado za zasnovo, implementacijo in demonstracijo avtonomne tehnike za inteligentno optično navigacijo, ki je bila prvič uporabljena pri Nasini misiji na Saturn. Letos je prejela Richardsonove medalje za inženirske dosežke ameriškega optičnega društva. Bila je urednica znanstvenih revij. Je članica Mehiške akademije znanosti in umetnosti ter zaslužna mehiška narodna znanstvenica.

Dr. Marija Strojnik, znanstvenica

Prof. dr. Marija Strojnik (Scholl) razvija tehnike optičnega inženiringa, vključno z infrardečimi in interferometričnimi metodami v podporo rešitvam različnih izzivov. Eden izmed teh je predlog za iskanje planetov zunaj našega sončnega sistema. Je prva ženska, ki je doktorirala na Fakulteti za optično znanost Univerze v Arizoni. Magistrirala je iz fizike, optike in inženiringa. Je častna članica več organizacij, od letos tudi Inženirske akademije Slovenije. Prejela je nagrado za zasnovo, implementacijo in demonstracijo avtonomne tehnike za inteligentno optično navigacijo, ki je bila prvič uporabljena pri Nasini misiji na Saturn. Letos je prejela Richardsonove medalje za inženirske dosežke ameriškega optičnega društva. Bila je urednica znanstvenih revij. Je članica Mehiške akademije znanosti in umetnosti ter zaslužna mehiška narodna znanstvenica.

Nataša Ličen

spominživljenjepogovor

Moja zgodba

VEČ ...|29. 6. 2025
Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 2 del

Slišali ste drugi del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. Slišali smo opise nekaterih ilegalnih akcij proti resničnim ali domnevnim nasprotnikom Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno v Ljubljani. S komentarji v oddaji sodeluje znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 2 del

Slišali ste drugi del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. Slišali smo opise nekaterih ilegalnih akcij proti resničnim ali domnevnim nasprotnikom Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno v Ljubljani. S komentarji v oddaji sodeluje znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičLidija Dermastia KovičMiloš KobalRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Svetovalnica

VEČ ...|1. 7. 2025
Miša Pušenjak: V rastlinjakih nujno potrebujemo kapljično namakanje...

Naša gostja je bila Miša Pušenjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, ki je pregovorila o julijskih izzivih vrtnarjenja.

Miša Pušenjak: V rastlinjakih nujno potrebujemo kapljično namakanje...

Naša gostja je bila Miša Pušenjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, ki je pregovorila o julijskih izzivih vrtnarjenja.

Robert Božič

svetovanje

Za življenje

VEČ ...|28. 6. 2025
So počitnice tudi čas za duhovno rast?

Z nami je bil diakon in logoterapevt Matic Vidic, govoril je o tem, kako najbolje izkoristiti počitniški čas. 

So počitnice tudi čas za duhovno rast?

Z nami je bil diakon in logoterapevt Matic Vidic, govoril je o tem, kako najbolje izkoristiti počitniški čas. 

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|1. 7. 2025
Razglednice Maksima Gasparija na Krakovskem nasipu, razstava Vladimirja Makuca v Novi Gorici.

Slovenski etnografski muzej je na Krakovskem nasipu v Ljubljani pripravil gostujočo razstavo z naslovom Podobe naroda na razglednicah Maksima Gasparija. Razstava, ki bo na ogled do konca julija, prikazuje izbor izjemne zbirke Gasparijevih razglednic. Mestna galerija Nova Gorica pa vabi v petek, 4. julija na odprtje razstave Vladimirja Makuca ob 100 letnici njegovega rojstva.

Razglednice Maksima Gasparija na Krakovskem nasipu, razstava Vladimirja Makuca v Novi Gorici.

Slovenski etnografski muzej je na Krakovskem nasipu v Ljubljani pripravil gostujočo razstavo z naslovom Podobe naroda na razglednicah Maksima Gasparija. Razstava, ki bo na ogled do konca julija, prikazuje izbor izjemne zbirke Gasparijevih razglednic. Mestna galerija Nova Gorica pa vabi v petek, 4. julija na odprtje razstave Vladimirja Makuca ob 100 letnici njegovega rojstva.

Jože Bartolj

kulturaMaksim GaspariGasparijeve razglednice na Krakovskem nasipuVladimir MakucMestna galerija Nova GoricaSlovenski etnografski muzej

Spominjamo se

VEČ ...|1. 7. 2025
Spominjamo se dne 1. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 1. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|1. 7. 2025
Šopki iz naravnega suhega cvetja

Radomira Antič ustvarja šopke iz naravnega suhega cvetja, prihaja iz Brežic. Njeni izdelki so prepoznavni po certifikatu Obrtne zbornice Slovenije. Navdih sta ji bili tudi mama in stara mama, je samoukinja, z ustvarjanjem šopkov je začela že kot študentka. 

Šopki iz naravnega suhega cvetja

Radomira Antič ustvarja šopke iz naravnega suhega cvetja, prihaja iz Brežic. Njeni izdelki so prepoznavni po certifikatu Obrtne zbornice Slovenije. Navdih sta ji bili tudi mama in stara mama, je samoukinja, z ustvarjanjem šopkov je začela že kot študentka. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilo

Svetovalnica

VEČ ...|1. 7. 2025
Miša Pušenjak: V rastlinjakih nujno potrebujemo kapljično namakanje...

Naša gostja je bila Miša Pušenjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, ki je pregovorila o julijskih izzivih vrtnarjenja.

Miša Pušenjak: V rastlinjakih nujno potrebujemo kapljično namakanje...

Naša gostja je bila Miša Pušenjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, ki je pregovorila o julijskih izzivih vrtnarjenja.

Robert Božič

svetovanje